Včeraj so odšli Roman, Mitja, Bor in Peter. Ostale so ptičice.

Preden so fantje z grand endurami (mislim, da nobena ni bila lažja od 200 kg) odšli proti severu, kjer se bodo nocoj vkrcali na trajekt in se vrnili domov, smo oddelali precej težko smer od Ksar Ghilana prek el-Mide do Timbaina. Ponekod je bil problematičen pesek, skoraj povsod pa konfiguracija sipin, ki je bila za potujočo hišo zelo naporna. Prvi dan smo oddelali tri sipinske prehode, tam se je med dvema sipinama tudi odtrgalo vpetje sprednje leve vzmeti na tovornjaku in za seboj potegnilo še cev motorne zavore, napeljava servo volana je na srečo zdržala. Seveda ni prav prijetno ostati sredi sipin brez nadora nad volanom, a na srečo sem z dvema od štirih vijakov ter dvema pasovoma (gurtnama) in neprestanim zategovanjem matic zadevo stabiliziral in hiša je prepeljala še naslednjih sedem sipinskih prehodov.

KLR se je najedel peska, tako smo mu najprej sredi sipin zamenjali filter, kasneje pa smo ga kar naložili v kamion. Še prej je zaradi napornega prečkanja za pol dneva prostor v garaži našla yamahina tenerejka, Mitja, ki je prisedel v kabino potujoče hiše, pa je "Gardaland" oziroma "železnico smrti" komentiral takole: "Scary!"

Fantje, ki so se psihično izredno dobro držali (kapo dol!), so tridnevno izkušnjo komentirali s "tukaj ni gumba save and exit." Visoke in strme sipine smo namreč prečkali v ugodni smeri. V nasprotni smeri bi pot najverjetneje bila neprehodna. Vsaj za moje stanovanje. Drugi dan smo naredili le 4 dolžinske kilometre in morala ob soncu, ki je nizko nad sipinami svetilo naravnost v oči ter risalo sence v globeli med sipinami, ki so se sovražno zapirale kakor Križka stena v vsaki smeri, ki je sprva izgledala obetavna, je bila v nevarnosti. A ni ostalo drugega kot 12 kilometrov pred ciljem obrniti in se spustiti na bližnjo ravnino med sipinami ter postaviti kamp.

Danes kampiram pred varilsko delavnico v Douzu. Zadnja luč je ponovno privarjena (če bom delal še kakšen kamion, bo zadnji previs vsekakor krajši!), ročaj za zapiranje vrat, ki je zadnje čase bil uporabljan bolj kot pomagalo za spuščanje po stopnicah, je ponovno zavarjen in pobarvan, zrak ne pušča več, zlomljeni kos napeljave na motorno zavoro je na novo narejen in čaka na vgradnjo, jaz pa se sprehajam po tržnici in na terasi nad galvnim mestnim trgom gledam ptičice. Nekaj nedokončanih zgradb v slogu dopolnjuje panoramo visokih palm ter zametkov sipinskega morja Grand Erga Oriental, ki se za mestom razprostira globoko v osrednjo Alžirijo.

Vonj po začimbah in kadilu polni ozračje nad tedensko tržnico. Ptički čivkajo na žgočem soncu nad vrvežem na ulici, ki kakor, da se jih ne tiče, ter me zapeljejo v razmišljanje o dveh zelo različnih svetovih, v katerih živijo: o na nek način popolnoma kaotičnem svetu ter o, po drugi strani, pretirano urejenem in reguliranem svetu. Povsod nanje prežijo nevarnosti, sprašujem se le, kje večje. In zavedam se, da počasi prihaja čas, ko se bomo vsi skupaj morali odpraviti ponovno proti severu.

Zadnji zapisi

Ne ostanite brez zraka

Prazna pnevmatika? Neprijetno, ampak brez panike! Ne ukvarjajte se s krpanjem na terenu, z rezervno zračnico, ustreznim orodjem in zračno...

Širina plaščev: velikost je pomembna

Tako kot v globokem snegu hitreje in z manj truda napredujemo s smučmi ali krpljami, na sipkem pesku kolesarji izbiramo...

S kolesom čez sipine: samo brez panike

Globok in droban pesek je lahko nočna mora kolesarjev, a s pravo tehniko vožnje in predvsem z ustreznim tlakom v...

Ne kolesarite žejni čez puščavo

Vročino in suh zrak na kolesu k sreči zlahka premagamo z ustrezno hidracijo. V puščavi s tem ne bo težav,...

Z motorjem v puščavo: 9 stvari, ki ne smejo manjkati med opremo motorista

Vožnja v nevsakdanjih razmerah zahteva primerno opremo, ki se v grobem ne razlikuje dosti od tiste za udeležbo na enduro...
 

Pridruži se nam v puščavi

poveži se z nami

desert soul facebook oranžni  desert soul youtube oranžni  desert soul instagram oranžni
INFO@DESERTSOUL.COM

041 744 255