Spričo bližajoče se sezone puščavništva sem zbral nekaj osnovnih misli in napotkov kolesarjem in motoristom, ki se kanite udeležiti ene od naših odprav.

Najpogostejša vprašanja, povezana s kolesarjenjem in motoriranjem v ali na robu puščave, so naslednja:

Koliko kilometrov na dan bomo delali kolesarji? Kaj, če nisem dovolj fizično pripravljen/a? Ali lahko kolesarijo tudi otroci? Koliko kilometrov in ur bomo naredili motoristi? Bo zelo zahtevno? Moram biti zelo natrenirana/a, če sem na kolesu? Na motorju verjetno ni potrebno, da sem fizično pripravljen/a, kajne? Še nikoli nisem vozil motorja, a bi si ga kupil in šel z vami v puščavo... Kakšno opremo potrebujem? Lahko kolo ali motor tudi najamem? Ali je nujno, da je motor oz. štirikolesnik registriran? Kako je z varnostjo?

Pa se dajmo malo posvetiti odgovorom:

1. Kolesarji bomo delali med 50 do 70 kilometrov na dan. Seveda lahko gre kdo od bolj zagnanih po koncu etape delati kroge še okrog kampa, a celoten smisel kolesarskih dogodivščin ni v tem. Naj pojasnim: objavljene kilometrine so največ, kar je znotraj programa predvideno odvoziti. Nekatere etape odpeljemo od začetka do konca na kolesu, večino pa začnemo z avtomobilskim transferjem in kolesa raztovorimo šele na točki, od katere je kolesarjenje najbolj zanimivo in/ali smiselno. Take etape se večinoma predvidoma končajo na kraju naslednjega kampa. Redkejše so tiste etape, ki jih tudi zaključimo ponovno z avtomobilskim transferjem. O vsaki etapi se na predvečer pogovorimo. In če ugotovimo, da bi naslednji dan predvideno etapo skrajšali, to na najbolj smiselnem mestu (pred in/ali po kolesarjenju) tudi naredimo.

2. Če niste dovolj fizično pripravljeni, boste kolesarili manj. Lahko vas na jutranjem transferju odložimo kasneje kot glavnino skupine in tako že na začetku za vas predvidimo krajšo etapo. Med kolesarjenjem ugotovite, da je vaša fizična pripravljenost preslaba za dokončanje predvidene dnevne etape? Preprosto počakate "metlo", spremljevalni tovornjak, ki je vedno zadnji in ki tudi prevaža vso potrebno opremo, hrano, vodo, zračnice, orodje ipd. Neizpodbitno dejstvo pa je, da boste veliko več od kolesarske ture odnesli, če boste nanjo šli v dobri fizični pripravljenosti. Namen fizične pripravljenosti pa ni podiranje rekordov, temveč boste z njo lahkotneje prekolesarili etapo in po njej dan zlahka nadaljevali z ostalimi vsebinami (ogledi, športne igre, sprehodi po oazi...). Sicer pa tudi ostali udeleženci (verjetno) ne bodo prvaki s Tour de France. In tudi mi ne bomo vozili na kronometer.

3. Otroci lahko kolesarijo. Ker pa določene etape (zelo malo je takih) delno potekajo po prometnih površinah, naj bi otroci bili starejši od 12 let in tako že poznali osnove obnašanja v prometu. Dejstvo je tudi, da bodo otroci prekolesarili krajše odseke dnevne etape, kar je mogoče zahvaljujoč spremljevalnim vozilom. Glede na to, da bo njihov tempo že v izhodišču počasnejši od tempa odraslih kolesarjev, morajo otroci kolesarjenja biti vajeni in v dobri fizični pripravljenosti, sicer bodo večino poti preživeli na sedežu tovornjaka, kar pa je tudi zanimivo doživetje.

4. Motoristi delamo na večini avantur dve hitri daljši etapi (250 km in več), kjer se hitrosti običajno gibljejo med 80 in 120 km/h. Podlaga je tam kompaktna, vidljivost dobra. Zahvaljujoč novi postavitvi letov (Tozeur-Djerba) je asfalta le še za vzorec. Ostale etape so mešanica sipin in hitrih odsekov (zabeležili smo že tudi hitrosti nad 160 km/h – radarjev in točk tam ni). V sipinah na najbolj sipinski dan premagamo zgolj 18 km zračne razdalje. Na števcu pa se vendarle odvrti lahko tudi 35-40 km (merjeno na sprednjem kolesu).

5. Raven natreniranosti za kolesarje je odvisna od vaših želja in pričakovanj v Tuniziji. Bolje kot boste "natrenirani", bolj "z levo roko" boste odvozili predvidene etape, več kilometrov boste prevozili v Tuniziji in bolj boste spočiti za ostale vsebine po kolesarjenju. Etape ne bodo hitrostne preizkušnje. Vmes se bomo tudi ustavljali in si kaj ogledali. Ali kaj doživeli. Ali po vsem povedanem torej priporočam, da prvič v sezoni sedete na kolo šele v Tuniziji? Niti najmanj!

6. Za motoriste velja isto kot za kolesarje. Pridete lahko sicer brez vsakršne fizične pripravljenosti, a v tem primeru bo v pesku teže. Še posebej bi rad poudaril dobro fizično pripravljenost za motoriste, ki se vam verjetno ne zdi tako sama po sebi umevna, kakor kolesarjem. Vožnja na terenu, še posebej pa v pesku, ni ležerno "posedanje" na sedežu motorja kakor na cesti. Na cesti smo bliže "sedenju na motorju, ki nas vozi naokrog." Na terenu mi vozimo motor. Aktivno. Vsekakor priporočam stanje na motorju, ki ga tako bistveno laže nadzorujemo in usmerjamo. Motor pod nami opleta, naša glava pa (fizično) sledi zamišljeni trajektoriji. Izkušnje pa kažejo, da je mnogo motoristov prešibkih v nogah, zaradi česar na motorju sedijo, posledično jih bolj "razmetava", kasneje opazijo oviro, kar pripelje do prezgodnje utrujenosti, tako fizične, kot tudi psihične. Ko pridemo enkrat v sipine, pa je odkopavanje motorja bistveno enostavnejše natreniranemu kot nenatreniranemu človeku. Priporočam tek, kolesarjenje in vaje za abdominalne in hrbtne mišice.

7. Če še nikoli niste vozili motorja, se najprej navozite na cesti, potem naredite vsaj nekaj terena, da dobite občutek za gibanje motorja v drsenju (predvsem zadnjega) kolesa ter v skoku. Potem pa se vidimo v puščavi, kjer se boste naučili še marsičesa novega.

8. Oprema, ki jo mora vsak imeti svojo (v puščavo jo pripeljemo iz Slovenije z našimi tovornjaki), je najprej dobra spalna vreča, potem pa sledi kolesarska oz. motoristična oprema. Celotno opremo za kampiranje, vključno s šotori in spalnimi podlogami, imamo pri Desert Soul. Ob prijavi boste dobili natančna navodila kaj vzeti in česa nikakor ne jemljite s seboj.

9. Kolo lahko najamete, če nimate lastnega gorskega kolesa (trekking kolo za turo dejansko ni primerno). Z motorji je v tem pogledu križ, a trenutno tudi v to smer potekajo pogovori. Če se zanimate za najem, nam pošljite e-pismo in preučili bomo možnosti. Vsekakor pa mora motocikel za peščene vragolije spredaj imeti 21-palčno kolo.

10. Če motocikel ali štirikolesnik ne more biti registriran, pač ne more biti. To pa še ne pomeni, da z njim ne morete iti po "dakarsko" izkušnjo v Tunizijo.

11. Varnost. Žal je trenutno edina lahko dostopna in varna puščavska država Tunizija. Prav zaradi varnostne situacije v državi je za konec decembra načrtovana Libijska Avantura odpadla. Akcije tunizijskih varnostnih sil pred meseci so bile omejene na zelo ozko območje precej bolj severno od sicer turistično dobro razvitega puščavskega juga Tunizije. Kar pa se drugega vidika varnosti tiče, pa so vsa naša vozila opremljena s profesionalnimi VHF (UKW) radijskimi postajami, ki jih dobite tudi kolesarji in motoristi.

Želim vam sončno zimo,

Tilen Gabrovšek

Zadnji zapisi

Ne ostanite brez zraka

Prazna pnevmatika? Neprijetno, ampak brez panike! Ne ukvarjajte se s krpanjem na terenu, z rezervno zračnico, ustreznim orodjem in zračno...

Širina plaščev: velikost je pomembna

Tako kot v globokem snegu hitreje in z manj truda napredujemo s smučmi ali krpljami, na sipkem pesku kolesarji izbiramo...

S kolesom čez sipine: samo brez panike

Globok in droban pesek je lahko nočna mora kolesarjev, a s pravo tehniko vožnje in predvsem z ustreznim tlakom v...

Ne kolesarite žejni čez puščavo

Vročino in suh zrak na kolesu k sreči zlahka premagamo z ustrezno hidracijo. V puščavi s tem ne bo težav,...

Z motorjem v puščavo: 9 stvari, ki ne smejo manjkati med opremo motorista

Vožnja v nevsakdanjih razmerah zahteva primerno opremo, ki se v grobem ne razlikuje dosti od tiste za udeležbo na enduro...
 

Pridruži se nam v puščavi

poveži se z nami

desert soul facebook oranžni  desert soul youtube oranžni  desert soul instagram oranžni
INFO@DESERTSOUL.COM

041 744 255