Odgovori, pojasnila
20.12.2007 | Širaz, Iran
Skozi zadnje tedne se je med komentarji našlo kar nekaj vprašanj, predvsem pa ogromno podpore. Prav je, da se jim posvetim (z desno roko, he he):
Končno!
20.12.2007 | Širaz, Iran
Mraz je. Prvi lunin krajec je pred nekaj urami z jasnega neba skoraj slepeče osvetljeval vzhodno stran hiše, sedaj pa mesečina skromno prosi oblačke, ki se čez celoten nebesni svod razprostirajo kakor presušeno solinsko blato, kakor tukajšnji napokani, prtu pododobni kruh, da jo tu in tam spustijo nad puščavo. Presenetljivo svetlo je. Skozi razpoke med hitečimi oblaki se jasno, točno nad menoj, kot bleščice na črni čarodejevi obleki, svetlikajo zvezde. Hodim verjetno naravnost proti zahodu. Tja me je potegnilo. Potujem vase.
Puščavaaaa!!!
16.12.2007 | Yazd, Iran
Že približevanje Esfahanu me je spomnilo na znane kraje. Ravnica, po kateri sva se približevala mestu, je na las podobna tisti okrog Marrakeša, mojega najljubšega maroškega mesta. Prvi večer naju mesto ni prevzelo, čeprav je promet pravo nasprotje teheranskega. Pozna se mu turizem, ljudje se ti ne približajo iz nesebičnih razlogov. Izjema je bil Šahab, zahvaljujoč kateremu nama je mesto priraslo k srcu.
Iz Yazda...
14.12.2007 | Yazd
Najina pot se je ponovno malce zapletla. Pred tremi dnevi si je Tilen na kratkem odklopu po puscavskem pesku z motorjem poskodoval zapestje.
Topleje je!
8.12.2007 | Esfahan, Iran
Esfahan je prva točka, na kateri sva se končno ustavila in zadihala. Do zdaj so naju temperature gnale v nenehni dir. Tisti, ki me poznate, veste, da rad vozim. Kljub temu pa je bilo 6.000 kilometrov v dobrih dveh tednih takšnih, da sem z izrednim navdušenjem avto pustil stati 60 ur, ne da bi kabino sploh odklenil. Še posebej zaslužnih za to je bilo zadnjih 100.