Ljubljana - cilj je dosežen
14.2.2004 | Ljubljana
Maribor – Ljubljana: 99 dni, 23.752 kilometrov, 1.819 litrov goriva, Slovenija ter 13 držav, trije trajekti, tri celine, novi prijatelji, sonce, toplo morje, pesek, pridni oslički, črede koza`, Elissa in Omar Diab, damaščanski in kairski prometni kaos, kebab na istanbulski ulici, sončni vzhod v puščavi, pol dneva trajajoč peščeni vihar, čakanje na libijski meji, izvrstna arheološka najdišča, prebujanje pod palminimi vejami… spisek bi se lahko nadaljeval vse do 28.9.2003.
Kanin - zebeee!!!
13.2.2004 | Bovec
Sredi noči sva se s Petrom z jugozahoda Slovenije odpravila proti smučišču Kanin in na najino žalost nama policisti ob poti na najino hupanje, mahanje in pozdravljanje sploh niso odgovarjali. Niti "Welcome to Slovenia" niso vpili za nama! Žalostno. Spet sva doma. Svetla izjema je bil le policist Igor, ki naju je na mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo prijazno pričakal, povabil na kavo in po tolikih mesecih potovanja zaželel dobrodošlico doma.
Postanek v boksih
12.2.2004 | Kras, Slovenija
Si lahko predstavljate šok, ki ga človek doživi, če se na trajekt vkrca v kratkih rokavih, po izkrcanju pa naredi manj kot deset kilometrov in že prehiti tovornjak, ki posipava cesto? Točno to se nama je namreč zgodilo.
Tveganje
10.2.2004 | La Valetta, Malta
"Peter, ali sva v zadnjem času kaj resno tvegala svoji življenji? Ampak resno mislim, ali sva? Razen ko so naju 13.1. skoraj zaklali teroristi ali ko so naju skoraj raztrgali krokarji, ki so se v puščavi zbirali okrog vkopanega avta, ali ko sva se 9.1. skoraj ubila na nevidnih motorjih?" "Seveda," je odvrnil. "Včeraj, ko sva skoraj zamudila trajekt." A Peter se ni bal, da bi naju v Tuniziji obsodili na kaj dolgega in neprijetnega, ker sva zamudila trajekt. V mislih je imel vožnjo v najvišji prestavi pod najvišjimi obrati okoli tuniške lagune, ko sva, kakšnih petnajst minut po zadnjem roku za vkrcanje, končno ugotovila, da sva na napačnem koncu pristanišča in sicer 30 kilometrov od trajektnega terminala (kovačeva kobila). Vožnja je bila pestra, a Peter se je odlično držal, vedel je namreč, da ne želim umreti v Tuniziji. Ste opazili kolikokrat je bila v tem odstavku skoraj uporabljena besedica "skoraj"…? Naj me koklja brcne, če je od "skoraj" že katera zanosila!
Sam, a z vami
9.2.2004 | Tunizija
V opisu poti pred odhodom sem zapisal, da bom celotno pot opravil sam. Del Egipta ter Libijo in Tunizijo mi je pomagal prečkati prijatelj Peter Bastjančič in priznati moram, da je bila družba zelo dobrodošla, zabavala sva se in si skupaj preganjala dolgčas na dolgih puščavskih odsekih.