Baba Sanfur
31.1.2004 | Sabha, Libija
Pred dnevi me je Peter presenetil s poznavanjem japonskih risank, tako da sem bil popolnoma izločen iz libijsko-slovenskega pogovora o Goldrakeu (ar. Greendizer), Conanu (ar. Adnan wa Lina) in podobnih stvorih z vlažno svetlečimi se očkami (Peter živi na obali in medtem ko smo bili reveži na Štajerskem omejeni na šest slovensko-hrvaško-avstrijskih programov, je on preko Tržaškega zaliva gledal vso Italijo), smo pa zato skupaj obdelali vso družino sanfurjev, Ibrahim naju namreč s svojo kapuco spominja na Ato Smrka, tako da je dobil vzdevek Baba Sanfur. Pa Sanfur Qawi (močni), Gargamel (Šaršabil), Azrael (Harhur), pa prelepa Sanfura… Ah, kje so tisti časi. Pa čebelica Maja (an-nahla Zena,) z Vilijem (Nahul) in Flipom (Farfur).
Ni za ženske
30.1.2004 | Sabha, Libija
Tehnična plat našega potepanja po puščavi je za večino žensk bržkone nezanimiva, tako da jim novice (in slik) sploh ni potrebno odpirati.
Plezanje na sipine
28.1.2004 | Akakus, Libija - Ljubljana
Novica za vse, ki ste zjutraj poslušali Tilnovo javljanje: izkopali so se in so v redu. Popoldne so že bili 190 km od nigerske meje ter z avtom plezali na sipine. "Noro lepo", pravi Tilen ;-) (vpisal Rok)
Makaroni, pepsi, muhe in pesek, tudi v makaronih in pepsiju
26.1.2004 | Ghadames, Libija
Petra je migrena ponoči minila, morda mu je pomagala vlaga, ki se mu je ponoči zavlekla v kosti in jo je proti jutru z romantičnega ležišča pod zvezdicami popihal k meni na toplo v z eberspächerjevim grelcem ogrevani avto. Noč je sicer bila prekrasna, a za podrobno opisovanje tukaj žal nimamo prostora – pridite sami v Džamahirijo!
Migrena ob tabornem ognju
25.1.2004 | Zahodna Libija, Ljubljana
Naša popotnika uživata v puščavi 50 metrov od alžirske meje, kjer si na ognju pripravljata večerjo pod jasnim zvezdnatim nebom. Podnevi so še pogledali čez mejo v Alžirijo, malo so se tudi zakopali v pesek, vendar ni bilo nič hudega. Njun vodnik Hakim je super, Tilen uživa v tišini in gleda Orion na nebu, Peter pa… ima migreno. (vpisal Rok)