Dolg teden
15.2.2005 | Amman, Aqaba, Jordan
V preteklem tednu se je nakopičilo mnogo zadev. Poleg izdatnega potapljanja sem se ponovno odpravil v Wadi Ram ter poskusil vsaj malo zapeljati na savdsko stran. Popolnoma nemogoče! Tako Jordanci kod Savdijci patruljirajo na obeh straneh, v puščavi imajo prvi na točkah z razgledom postavljeno vojsko z žarometi (in verjetno še čim), območje pa patruljirajo s hummerji in landcruisericami. Na meji je postavljen zid iz narinjenega peska, takoj za njo pa na savdski strani teče odlično izgledajoča asfaltirana cesta, po kateri se savdske patrulje ves čas vozijo gor in dol. Sem eno videl z jordanske mejne stražarnice, kjer sem bil povabljen na kosilo in čaj, potem ko sem pogumno prihrumel do tamkajšnjih vojakov (Jordancem menda na kraj pameti ne pride, da bi se zapeljali do vojaške postojanke, zato fantje tamkaj večinoma precej samevajo).
Wadi Ram - v spremstvu Martinovega unimoga
4.2.2005 | Wadi Ram, Jordanija
Rdeč pesek mi polzi med prsti na nogah; črno nebo, posuto z zvezdami, obrisi gora sredi puščave, ki se ob vzhajajočem mesecu čedalje jasneje izrisujejo vse okrog mene. Nekaj minut stran stoji šotor, pred njim zaslužen počitek uživa KTM, lučaj od njiju pa se izrisuje silhueta Martinovega in Sandrinega unimoga. Slišim le kri, ki po žilah buta v glavo, tišina je taka, da mi šumenje v ušesih prebija vso glavo. Smo na 1.100 m nm.v. Odpravim se spat, še vedno s šumom v ušesih, ki ga spremlja počasno udarjanje klopotca nekje visoko v skalah, medtem ko si veter utira pot med njihovimi razpokami. Ali pa vse to odzvanja le v moji glavi?
Imam fanta
27.1.2005 | Aqaba, Jordanija
No, zdaj pa končno vem kako je dekletu, ki ga zalezuje fant in ji ne da miru in ji ne da dihati in jo skozi zalezuje, vse to iz čiste ljubezni. Včeraj sem imel 7 neodgovorjenih klicev (iz lastne muhavosti), danes deset (ker sem bil večino časa pod vodo). Khalid mu je ime. Pred desetimi minutami je ponovno poklical in se mi napovedal jutri v Aqabi!? Sem mu poslal sms, da jutri ne morem priti v Wadi Ram, pa se je odločil, da bo potemtakem on prišel k meni na obisk. Jutri nameravam prav tako večino časa preživeti pod in ob vodi – mimogrede, voda je ODLIČNA! 23°C! – zato sem mu poskušal dopovedati naj k meni ne hodi. In je razumel. Ampak bil hkrati kar malo žalosten.
Bacek
16.1.2005 | Aqaba, Jordanija
"Nariši mi baackaaa," je pred nekaj dnevi nekdo rekel.
Takega puhastega, snežno belega, nedolžnega, vsako jutro umitega od mamice, ki z bratranci in sestričnami radostno poskakuje, v zraku brcajoč z nežnimi nožicami, okrog svoje in njih mamic na hribovski livadi. Potem se Mirko ustavi, pomelje med zobki nekaj že skoraj pozabljene trave od dopoldne, da se prikažejo nežno rožnate ustnice, s svojimi kristalnimi očkami te pogleda na ravnost mimo oči, in reče:
"Be e e e e." V naslednjem trenutku pa že zdirja z vrstniki čez nekaj skal, bruseč svoje mlade, nežne parkeljce.
Božič
12.1.2005 | Aqaba, Jordanija
No, pa se po dolgem času spet oglašam. Kar težko se je odločiti kje začeti in kaj sploh popisati izmed prigod zadnjih dveh tednov. In ali ima sploh smisel popisovati to kar se je pripetilo poleg mene še petdesetim gostom (turistični vodniki se poskušamo izogibati nazivu "turist") v skupini? Morebiti pa ima, saj vsakdo dogodek doživi na svoj, sebi lasten način.