Juuuheeej!
27.1.2006 | Ghat, J Libija
Dragi bralci: glede na to, da brzkone sledi se izdatnejse porocilo, glede na to, da smo na terenu pridno delali, in glede na to, da je v lokalni tipkovnici dovolj peska, da se tipke zatikajo in je zategadelj tipkanje mukotrpno opravilo, za zdaj le na kratko o ze dozivetem:
Zmrzujemo na motorjih
27.1.2006 | Ghadames, Libija
Ogromno zanimivega, a boste izvedeli naknadno. Naj v tem trenutku povem le, da smo v Ghadamesu, da nas je vse do danes pralo, da smo prvi dan Afrike iz Hammameta, kjer smo raztovorili prikolico, naredili 530 km po cesti po dezju, drugi dan 385 km pod enakimi pogoji, danes pa le nekaj cez 200 km, ce se ne motim. Ob 12:51 je prvic posijalo na nas sonce, tako da smo po motorjih skakali in rajali. Med drugim to pocenjamo tudi sicer, da se malo ogrejemo, sinoci smo namrec 120 km prevozili v temi, cez cesto je nosilo pesek, zunaj pa je bilo 6 st C. Precej zamude smo pridelali na meji ter z menjavo gum v Zuari na libijski obali.
Avantura se je začela
18.1.2006 | Genova, Italija
Avantura, ki nas bo iz italijanske Genove s trajektom popeljala v Tunis, potem pa naprej v libijske puščave...
Pride srečni konec
11.3.2005 | Maribor
Vseeno sem se uspel strpati na letalo (predstavnik Turkish Airlines je bil zelo v redu dečko) in to za eno malo bolj normalno ceno. Prvi šok je bilo gosto jutranje sneženje v Istanbulu, drugi šok polno Slovencev in Hrvatov, ki so se smukali okrog izhoda za Zagreb (sem bil precej trapast, če sem pričakoval koga drugega). Sem se kar potuhnil in le poslušal.
Vrnitev domov
10.3.2005 | Šarm-eš Šeikh, Egipt
Za pravilno razumevanje pričujoče zgodbe in teže ovir, ki so se pojavljale, vam mora najprej biti jasno, da se mi je domov zelo mudilo. Ni šlo za kaprico ali naveličanost Jordanije (kvečjemu nasprotno). Od moje hipne vrnitve domov je bil odvisen precej pomemben mednarodni projekt, ki bi se brez mene sprevrgel v katastrofo (da ne govorimo o moji glavi, ki bi veselo letela po zraku).