Počitnice
16.12.2004 | Damask, Sirija
Danes smo končali z novembrsko-decembrskim tečajem in začel sem že s pospravljanjem, jutri ali najkasneje pojutrišnjem grem namreč na morje končno malo pregret kosti (danes je bilo zjutraj 2°C) in kateem zaprašit v peskovnik Wadi Rama.
Smučanje v Libanonu
12.12.2004 | Smučarsko središče Faraya Mzaar, Libanon
Zunaj je tema, vzpenjamo se proti smučarskemu središču na 2.000 m nm.v., po naokrog štrlečih kablih kabino polni melodija iz grla Libanonke Mažide Rumi. Brisalca razmazujeta redke snežinke po vetrobranu starega mercedesa, ki v klancu sunkovito prestavlja med drugo in tretjo prestavo.
"Jutri bo oblačno," pravi Ghanim, in spotoma v moj privatni taksi vzame še gospo, ki je stala ob cesti.
"Ženske ponoči ne smejo same stati ob cesti, zato sem jo pobral." Seveda mu po nekaj kilometrih, preden izstopi, plača ceno vožnje.
Tega stroja je škoda za mesto!
6.12.2004 | Damask, Sirija
Ena od pozitivnih lastnosti središčnega stojala na motorju je tudi to, da se lahko na motorju sončiš, celo zaspal sem že na njem, ali pa gledaš zvezde na jasnem nebu brez oblačka. Vse okrog je tema, pred seboj čutim obzorje tam nekje v daljavi, kjer se stikata dva skoraj enako črna svetova – domovanje sokolov in domovanje puščavskih miši. Tišina. Le rahel vetrič poje skozi ušesa in napoveduje prihajajoči mraz. Ter oddaljeni hrup letala, ki se, tretje v vrsti utripajočih lučk, izgublja tam daleč na levi pod vzhajajočim Orionom. Kam leti? Kam letijo vse posadke na še eni rutinski poti, kje so vzleteli, ali že zobajo sendviče in srkajo kavo? Syrian, Indian, Royal Jordanian,… Emirates? Casio pravi 115° realnih. Baghdad? Ah, ne. Tehran? Madinatu Kuwajt? Hladno postaja. Nad menoj je že naslednja jeklena ptica.
Tek za prostovoljce
1.12.2004 | Damask, Sirija
V petek naj bi zjutraj tekli mini maraton (beri: 4 kilometre) za promocijo prostovoljstva v Siriji (tukaj bržkone ne vedo kaj je to). Petek je pri muslimanih enakovreden naši (Gospodovi) nedelji, sobota pa se v Siriji lahko enači z našo. Prave zavedne muslimanske države, kakršna je Libija ali pa Združeni arabski emirati, pa bržkone tudi Iran, imajo dela prost četrtek in petek, da se v miru pripravijo na petkovo opoldansko molitev, najpomembnejšo v tednu. In mi naj bi v petek ob osmih zjutraj tekli po ulicah Damaska. (Pol ure kasneje je zunaj približno 7°C.) In potem, kot sta Britanki iz oddelka za anglistiko navdušeno delali reklamo, bomo vsi prepoteni in zadihani šli naravnost na zabavo, kjer se bomo družili z domačini (tudi med njimi iščejo žrtve za promocijo). Verjetno je to pozitivno tudi zaradi tega, ker je sicer domačine težko najti.
Deklet pa ne
28.11.2004 | Damask, Sirija
Včeraj in danes v Damasku nič novega, razen grozljive prometne gneče na poti z univerze domov. Prvi dan delovnega tedna je tukaj, pa sem za pot, ki mi običajno vzame petnajst minut, danes potreboval več kot uro. Nekaj fotografij bo, upam, kmalu dodanih tej objavi.