Migrena ob tabornem ognju
25.1.2004 | Zahodna Libija, Ljubljana
Naša popotnika uživata v puščavi 50 metrov od alžirske meje, kjer si na ognju pripravljata večerjo pod jasnim zvezdnatim nebom. Podnevi so še pogledali čez mejo v Alžirijo, malo so se tudi zakopali v pesek, vendar ni bilo nič hudega. Njun vodnik Hakim je super, Tilen uživa v tišini in gleda Orion na nebu, Peter pa… ima migreno. (vpisal Rok)
Toča, veter in zelena varnost
24.1.2004 | Tripoli, Libija
Zjutraj naju je (seveda na prazni blazini) prebudil strahovit veter, ki je po šipah in strehi udarjal velike dežne kaplje, sledila jim je še toča. A kmalu se je tripolitansko nebo zjasnilo in s Salahom sva se odpravila v Muzej Džamahirije. Odličen! Predvsem antika je dobro pokrita in predstavljena (kar ni bilo izropano, je tukaj), pa tudi prazgodovina s stenskimi slikarijami iz gorovja Akakus sredi puščave (kamor greva čez nekaj dni) je prikazana z replikami. Vodnik naju je prijazno spremljal po Tripoliju gor in dol, v "prostem času" je pazil, da se nama kaj neprijetnega ne zgodi… A na stranišče sva lahko hodila popolnoma sama!
Lepotica
23.1.2004 | Tripoli, Libija
Libija je noro lepa! Danes sva bila v grško-rimskem mestu Leptis Magna, kamor sva z vodnikom Salahom "skočila" pičlih 130 kilometrov iz Tarabulusa. Videl sem že precej rimskih ostankov, a vsi se lahko skrijejo pred lepoto, obsegom in ohranjenostjo Leptis Magne. Preprosto očarljivo. Prepričan sem, da bi najdišče prevzelo tudi tiste, ki jih antika sicer preveč ne vznemirja. Velikopotezno prekaša tudi Cirene in Apolonijo na vzhodu države. Sabratha, ki leži zahodno od Tripolija, je menda podobno ali pa celo še lepša. Čaka naju na koncu najine poti.
Skoraj ne morem verjeti
22.1.2004 | Tripoli, Libija
USPELO NAMA JE! Pravzaprav še nisem dobro dojel, da nama je uspel najbolj negotov, vprašljiv, a ključen del poti – s Petrom sva vstopila v Libijo! Resda sva na libijski meji preživela 14 ur svojega življenja, a splačalo se je. Vodnik Saleh je na egiptovsko mejo prišel iz Tripolija z zamudo, saj se je avtobus na poti nekajkrat pokvaril. A prišel je! V treh urah in pol so bili vsi mejni postopki končani in utrujeni (Saleh ni spal že 36 ur) smo se odpravili še tri ure daleč v državo. Včerajšnji in današnji dan sta bila naporna, za volanom sem namreč sedel 1.700 kilometrov, poleg tega pa smo tudi slabo spali, saj je strahovit veter Salehu majal šotor, s Petrom pa sva v zibajočem se avtu pod prazno blazino (v Carrefourju jih niso več imeli, tako da tudi z najdenim računom nisva mogla priti do nove) zelo dobro čutila prtljago in kante za gorivo. Nocoj spet "flikamo".
Na meji
20.1.2004 | Ljubljana
Puščavska ladja s svojimi popotniki se nahaja na meji Egipta z Libijo. Čakajo še na vodnika, brez katerega se ne da urediti vstopnih papirjev in vstopiti v državo. Trenutno je tudi nekaj problemov s telefonijo, saj Tilen s satelitskim telefonom ne more klicati v Libijo, prijatelje v Sloveniji pa še vedno lahko pokliče. (vpisal Rok)