Predstavljajte si vse, česar si ne morete predstavljati.
1.2.2004 | Libija
To je eden izmed sloganov, ki ga je pred leti uporabljala Libijska ljudska uprava za turizem in ta najbolje opisuje to, kar se nama je s Petrom dogajalo v zadnjih dneh. Tukaj smo se v pesku vkopali za toliko časa, čez dvesto metrov smo se vkopali za toliko ur itd. Taka statistika postaja utrujajoča in dolgočasna, zato vas z njo ne bova bremenila. Lahko bi napisal, da sva spala med belimi in rdečimi sipinami, pod jasnim zvezdnatim nebom ob tabornem ognju večerjala v prijetni družbi voznika Ibrahima in vodnika Hakima, da smo v šestih dneh opravili 1.400 kilometrov terenske vožnje, da sva občudovala 10.000 let stare stenske slikarije, da sva sredi puščave uživala popoln mir in tišino, da nekaj dni nismo srečali človeka, da so nas puščavske agame in prepelice spustile vsega le nekaj metrov od sebe, da nam je bilo neznosno vroče (januar je!), da smo se vzpenjali po sipinah, tako strmih, da sva mislila, da se bo avto prevrnil, da sva se sredi puščave skoraj kopala (vseeno je bila voda rahlo prehladna) v slanih jezerih, da sva… in še in še in tako naprej.
Baba Sanfur
31.1.2004 | Sabha, Libija
Pred dnevi me je Peter presenetil s poznavanjem japonskih risank, tako da sem bil popolnoma izločen iz libijsko-slovenskega pogovora o Goldrakeu (ar. Greendizer), Conanu (ar. Adnan wa Lina) in podobnih stvorih z vlažno svetlečimi se očkami (Peter živi na obali in medtem ko smo bili reveži na Štajerskem omejeni na šest slovensko-hrvaško-avstrijskih programov, je on preko Tržaškega zaliva gledal vso Italijo), smo pa zato skupaj obdelali vso družino sanfurjev, Ibrahim naju namreč s svojo kapuco spominja na Ato Smrka, tako da je dobil vzdevek Baba Sanfur. Pa Sanfur Qawi (močni), Gargamel (Šaršabil), Azrael (Harhur), pa prelepa Sanfura… Ah, kje so tisti časi. Pa čebelica Maja (an-nahla Zena,) z Vilijem (Nahul) in Flipom (Farfur).
Ni za ženske
30.1.2004 | Sabha, Libija
Tehnična plat našega potepanja po puščavi je za večino žensk bržkone nezanimiva, tako da jim novice (in slik) sploh ni potrebno odpirati.
Plezanje na sipine
28.1.2004 | Akakus, Libija - Ljubljana
Novica za vse, ki ste zjutraj poslušali Tilnovo javljanje: izkopali so se in so v redu. Popoldne so že bili 190 km od nigerske meje ter z avtom plezali na sipine. "Noro lepo", pravi Tilen ;-) (vpisal Rok)
Makaroni, pepsi, muhe in pesek, tudi v makaronih in pepsiju
26.1.2004 | Ghadames, Libija
Petra je migrena ponoči minila, morda mu je pomagala vlaga, ki se mu je ponoči zavlekla v kosti in jo je proti jutru z romantičnega ležišča pod zvezdicami popihal k meni na toplo v z eberspächerjevim grelcem ogrevani avto. Noč je sicer bila prekrasna, a za podrobno opisovanje tukaj žal nimamo prostora – pridite sami v Džamahirijo!