Deklet pa ne
28.11.2004 | Damask, Sirija
Včeraj in danes v Damasku nič novega, razen grozljive prometne gneče na poti z univerze domov. Prvi dan delovnega tedna je tukaj, pa sem za pot, ki mi običajno vzame petnajst minut, danes potreboval več kot uro. Nekaj fotografij bo, upam, kmalu dodanih tej objavi.
Off-road v Siriji
26.11.2004 | Damask, Sirija
- V redu. Kaj je pa to?
- Termometer in voltmeter.
- Hmmm. Kaj imaš pa v tem žepu?
- Ključe od avta in stanovanja, vidiš?
- Dobro, kaj pa v temle?
- Mobitel.
- Daj sem.
V roki je imel že satelitski telefon, digitalni fotoaparat in Freitagovo klavrno karto Sirije. Na srečo sem GPS pozabil doma, sicer bi lahko bilo še manj prijetno.
- Obrni motor in greva k poveljniku.
Zebe
25.11.2004 | Damask, Sirija
Zavit sem v dvojno spalno vrečo (v poletni je še zimska), ročice in prstke na njih pa mi greje IR pečica v mojem novem bivališču. Temperature tukaj so nenormalno nizke – včeraj zjutraj je bila najnižja temperatura 1,7°C, danes skoraj 7°C. Januarja, ko je tu najhladneje, se običajno temperature menda ne spuščajo pod 5°C. Temu primerna so tukaj tudi domovanja: enojne šipe, katastrofalna termoizolacija. Tudi kopalnica je hladna.
Barikade na cestah
24.11.2004 | S Sirija
Noč, tema, širok temen pas asfalta brez označb, tempomat na stotki, v ogledalih gabaritni luči prikolice. Spredaj dolge luči, ura je pol štirih. Kaj je tisto tam v daljavi? A je vse ok? Malo sem že zaspan po neprespanih nočeh, skrbi zaradi okvare, dolgi nočni vožnji čez turško-sirsko mejo.
Sranje!!! Ceste je konec!!! Kar naenkrat so se pred menoj čez vso širino "avtoceste" pojavili dvometrski kupi gramoza. Brez table, brez luči, brez opozorila. Jaz pa s tempomatom na stotki in prikolico za seboj naravnost vanje! Tretjič v življenju mi je motor ugasnil zaradi zaviranja, a preživeli smo. Čas za ajanje.
Spet pri prijateljih
24.11.2004 | Adana, Turčija
Inercija avtomobila in prikolice me je, čeprav mi je motor ugasnil že, ko sem bil s sprednjimi kolesi le malo pred avtobusom, med silnim bliskanjem nasproti vozečega kombija in zaviranjem avtobusa, uspela rešiti na bankino. Na poti do Adane, ki je samo še "pičlih" 230 km oddaljena od sirske meje, mi je avto "crknil" še sedemkrat, a vendarle mi je uspelo priti do servisa, kjer sem žal že skoraj stalna stranka.