"Kaj se spomniš, o čem sva se ponoči pogovarjala?" Seveda je bil odgovor negativen. Po kratki obrazložitvi tematike prejšnje noči sem odvrnil: "Na tvojo lastno odgovornost. Ne, jaz tega ne bom poskusil." Najbrž se vsi sprašujete česa se je domislil moj prijatelj, zato vas ne bom več dolgo puščal na trnih. Seveda si je izmislil nov šport, kateremu sva kasneje pred kavarno Dolce Vita v Hammamatu nadela ime "Streetski". Jaz sem vozil prežet z adrenalinom, Tilen pa se je smehljal v vzvratnem ogledalu in kričal "Hitreje!"

Največja hitrost: 35 kilometrov na uro. Najvišji srčni utrip: 165 udarcev na minuto. Vzrok najbolj spektakularen padec pri največji hitrosti: žvečilni gumi, zapečen na asfalt.

Še vedno vas zanima, kaj je Tilen danes počel. Ko se je njegov nasmešek nenadoma potopil za spodnji rob zadnje šipe, je bilo igre konec. Vaša puščavska duša si je jutro popestrila s smučanjem na pločevinasti plošči, jaz pa sem ga seveda kakor v motornem čolnu brezplačno vlekel gor in dol po ulici mimo hotela Sheraton. Ko sem ga v kosih pobral s cestišča, se je moj utrip spustil na 60 in zadovoljno sem spoznal, da je kljub pretiranemu "stretchingu" mišic končno potešen in zdrav navdušeno vprašal: "Boš še ti?"

Vem, da bi mi bil posodil svojo trenirko z Batmanom in vseh šest parov hlač, ki jih je nosil kot zaščito, vendar pa sem se z nasmeškom odrekel obisku najbližje bolnišnice. Če vam še vedno ni jasno, kaj je Tilen danes počel, si oglejte fotografije. Jaz sem vesel, da sem v njegovi družbi lahko spil svojo "jutranjo" popoldansko kavo. Vem, da mi Tilnova mama ne bo zamerila ker ga nisem poslušal, ko je izza partnerja vpil "Hitreje!" -

Trenutno razmišljava, kako si bova popestrila jutrišnji dan, po današnjem treningu pa kujeva tudi že načrte za na trajekt. Peter razmišlja o nakupu poceni surfa, ki ga je včeraj videl v športni trgovini v Tunisu.

P.S.: Spodaj je grob Bettina Craxija v Hammamatu, da ne bo pomote.