Peter se je v oazi opremil tudi s čisto pravim beduinskim šalom, tako da mu veter, sonce, pesek in ostali nebodijihtreba ne bodo več škodovali. Sledil je vzpon na enega od hribov v Črni puščavi (partner je omagal pri vznožju) ter še nekaj terenske vožnje, pri kateri je za las manjkalo, pa bi spet vihtela lopate.
Dan sva že skoraj končala z nočnim kopanjem v Vodnjaku 6 pri oazi Farafra, kjer sva se pod zvezdnim pajčolanom v popolni temi kakšno uro namakala v vročem (okoli 45 stC) žveplenem studencu… Ah, bilo je tako romantično… A verjetno si je vsak od naju potiho želel kakšne drugačne družbe.
Okoli desetih zvečer sva se odpeljala še proti osvetljenemu stolpu sredi ničesar, kjer so naju ob tabornem ognju s čajem pogostili delavci na vodni vrtini. Vrtina je že 750 metrov globoka, čaka jih še mesec dni vrtanja, pa bodo prišli do vodnega sloja na 1000 metrih globine.
10.1.2004 | Zahodna puščava, Egipt
Pod evkaliptusom sva se zbudila s praznim akumulatorjem! Včeraj sva vozniku tovornjaka s preluknjanim rezervoarjem za gorivo, ki je obtičal ob cesti, podarila 20 litrov dizla (kaj pa je to pri ceni 12 SIT/liter), da se je "odvlekel" naprej proti Bahariji, tako da so nama danes drugi prijazno posodili malo elektrike iz chevroletovega pick-upa neznanega letnika in vse je bilo nared za začetek novega uspešnega dne. Toda pozor! Peter se je zbudil z novo zdravstveno tegobo, od peska in vetra je imel vneto levo oko. Zdravnik v vaški bolnišnici, je, ko se je nekje po deseti uri končno prikazal v ordinaciji, strokovno ugotovil: "Konjunktivitis, yes, yes, a small allergy problem" in Petru podaril pol stekleničke kapljic za oči ter se priporočil za obisk v njegovi zasebni kliniki, "just in case…"
